Silina (Isatis tinctorum) je nadvse zanimiva rastlina, doma iz južne Evrope, ki je postala posebej priljubljena v severnem delu Evrope. Znana je bila že v pradavnini, v času Rimljanov so si razna germanska ljudstva z njo modro barvala kožo in lase, vsekakor pa jo je Evropa poznala že mnogo prej, kot se je seznanila z indigom iz Indije okoli leta 1600. Silina je bila za pridobivanje modrega barvila razširjena ves srednji vek, gojili pa so jo zlasti v Franciji, Angliji, Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem. Ta barvilna rastlina je dajala najbolj znano modro barvilo srednjeveške Evrope, zgodovina modrotiska kot tehnike barvanja tkanin pa razkriva uporabo rastline kot osnovne surovine za pridobivanje rastlinskega barvila. Tudi na Slovenskem je bilo z domačim izdelovanjem platna in sukna povezano gojenje barvilnih rastlin, barvarstvo pa je bilo zlasti v srednjem veku pomemben poklic. Silina, s slovenskimi ljudskimi imeni oblajst, farbovnik, vrbovnik ali žilina, je bila znana predvsem za modro barvanje moških oblek.
©Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015
