KROMPIR – KRUH UBOGIH

Krompir (Solanum Tuberosum) je užitna gomoljnica iz družine razhudnikovk, užitni gomolji pa so odebeljeni konci podzemnih stebel. Rastlina vsebuje strupen alkaloid solanin, ki pa se s kuhanjem gomoljev uniči. Na svetu je znanih okoli 160 samoraslih vrst in okoli tisoč sort krompirja, ki se razlikujejo po obliki gomoljev, barvi mesa in lupine, po vsebnosti hranilnih snovi in času zrelosti. Človek je močno razširil naravno območje gojenja krompirja, ki je danes ena pomembnejših kulturnih rastlin na svetu. Po zgodovinskih virih se je krompir pojavil na Slovenskem med letoma 1730 in 1740, ni pa znano, od kod je prispel. Po nekaterih pričevanjih naj bi se z njim najprej seznanili prebivalci iz okolice Ribnice in Logatca. V 18. stoletju si je oblast prizadevala, da bi se nova kulturna rastlina na Kranjskem čim hitreje razširila. Leta 1767 je cesarica Marija Terezija s posebno okrožnico izdala Deželnemu glavarstvu v Ljubljani sklep o sajenju in gojenju krompirja, Kmetijska družba pa je izdala posebno brošuro o gojitvi krompirja in razpisala denarno nagrado za tiste, ki bi s krompirjem zasadili svoje njive. Sprva so bili uspehi slabi, a je Slovence k uživanju krompirja prisilila lakota. A kot potrjuje zgodovina, smo novosti le stežka sprejemali. Med najstarejšimi znanimi sortami krompirja je ribničan, ki je bil prinesen iz hrvaškega Primorja in je izpodrinil dotlej razširjeno sorto krompirja z rdečo lupino. Po drugi svetovni vojni se je z načrtnim žlahtnenjem sort krompirja ukvarjal Kmetijski inštitut Slovenije, ki je vzgojil več slovenskih sort krompirja: igor, vesna, jana, dobrin, kresnik, meta, cvetnik in cita. Na Slovenskem je znanih okoli 135 ljudskih imen za krompir, med najbolj razširjenimi pa so: bob, brnica, brnik, čompe, debeli bob, grumpir, grampor, kartofel, kompir, korenine, korun, krožič, krumpelni, krumpiška, laška repa, papeščak, podzemljica, podzemnica, repa, repica, svinski grud, turka, turkinja, turška repa, zemljak. Kulturna zgodovina krompirja na Slovenskem odseva svojo razvojno pot tudi v ljudskem in umetnem slovstvu. Krompir se pojavlja v ljudskih pregovorih in rekih, ugankah, ljudskih pesmih pa tudi v leposlovju. Dolgo zaničevani sad – kruh ubogih – so v 19. stoletju požlahtnili slovenski pisatelji Janez Trdina, Fran Levstik in Josip Jurčič, Prežihov Voranc pa je napisal eno najbolj pretresljivih pripovedi Boj na požiralniku, ki razkriva boj za preživetje ob krompirju. Pesnik Valentin Vodnik je leta 1796 napisal prvo slovensko uganko o krompirju, slovenski imresionist Ivan Grohar pa je leta 1909 upodobil Krompir in ga dostojno poveličal. V občini Šenčur, ki je med največjimi pridelovalkami krompirja v Sloveniji, so leta 2008 postavili spomenik v čast Mariji Tereziji in v večno slavo krompirju. Spomenik, ki je delo akademskega kiparja Janeza Pirnata, spominja, da smo Slovenci ‘krompirjev’ narod, kar naj bi po še danes živi rečenici ‘imeti krompir’ pomenilo tudi, da imamo srečo. Pa jo imamo res?

© Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015

Please follow and like us:
Instagram
Twitter
Visit Us
Follow Me