V slovenskem ljudskem izročilu je rožmarin (Rosmarinus officinalis) slovel po priljubljenosti in vsestranski uporabnosti. Cenjena zdravilna rastlina in dišavna začimba je bila nekoč nepogrešljiva v vsaki hiši. Rožmarin so namakali v olje, vino ali žganje, rožmarinove pripravke pa so uporabljali za zdravljenje zlatenice, božjasti, vodenice, revme, za boljšo prekrvavitev in proti bolečinam v trebuhu. Cvetočo rastlino so uporabljali za čaje, lističi rožmarina pa so priljubljena začimba zlasti v primorski kuhinji. Rožmarin so uporabljali za obredno kajenje, ki so ga opravljali za blagoslov doma na posebne dni v letuali pred začetkom poljskih del kot prošnjo za božjo naklonjenost, srečo in dober pridelek. Rastlinska kadila, zlasti konopljo, brin in rožmarin, s katerimi so kadili prostore, so uporabljali v kultno-magične namene za obrambo pred zlimi silami, uroki in demoni, saj so verjeli v obrambno moč ognja in dima, kar se je v ljudskem verovanju ohranilo vse v sodobni čas. Da bi se ubranili Viharja, strašnega bajeslovnega bitja, so na ognjišču sežigali suhe rože, blagoslovljene na dan sv. Ivana (24. junij), obredno sežiganje zelišč pa je bilo v navadi do sredine 20. stoletja. Med drugimi načini čarovnega zdravljenja je bilo pogosto tudi kajenje hlevov in živine z rožmarinom, kar naj bi pregnalo zle duhove. Hlev in živali so najprej okadili s svetim dimom žganega rožmarina (tudi brina ali konoplje), da bi pregnali čarovnice in zle duhove, ki bi utegnili škodovati živini, nato pa so živali napojili z zeliščnim čajem iz kamilice, mete, materine dušice ali rmana. V slovenski tradiciji je imel zimzeleni rožmarin pomembno vlogo tudi v ženitovanjskih šegah, saj je bil močno povezan z ljubezenskim sporočilom. ‘Rožmarin ima svoj duh, naj bo zélen al’ pa suh’ je krasil ženina in nevesto, ko sta stopala čez domači prag. Po splošno razširjenem mnenju je veljalo, da ni šopka brez gartrože in rožmarina, ali kot pravi ljudska pesem: ‘Kaj pomeni rdeča roža, kaj pomeni rožmarin? Roža rdeča je ljubezen, rožmarin za drag spomin.’
(Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015)
ETNOBOTANICA SLOVENICA
