Če boste tavali po venečem jesenskem gozdu, dovolj vztrajno in dovolj globoko, boste slej ko prej naleteli na kraljico vseh gob – rdečo mušnico (Amonita muscaria). Ta vas bo s svojo pojavnostjo popeljala v čudovite čase in prostore, pa tudi izza njih … Rdeča mušnica je najstarejša znana halucinogena rastlina pri sibirskih ljudstvih. Sveta goba je sibirskim šamanom omogočala vstop v spremenjena stanja zavesti in vzporedne magične svetove. V stanju zamaknjenosti je šaman vzpostavil neposreden stik z duhovi, ki so mu svetovali o življenjsko pomembnih stvareh za blaginjo skupnosti. Medtem ko je pri sibirskih ljudstvih znana kot magično sredstvo, jo v Evropi poznamo kot strupeno gobo. Evropa je prvič izvedela za njeno magično-obredno uporabo leta 1730, ko je švedski oficir in kartograf Philip Johan von Strahlenberg objavil knjigo o svojem 12-letnem bivanju v Sibiriji. Kompleksna simbolika rdeče mušnice izvira iz šamanskih tradicij predkrščanske severne Evrope in Sibirije. Kot simbol življenja in sreče je povezana z nevidnimi nadnaravnimi bitji, ki domujejo v mušnici. Ker so si ljudje srečo izrekali navadno tudi ob prihodu novega leta, je bila njena simbolika poudarjena zlasti v božično-novoletnem obredju, ki se je v močno spremenjeni obliki ohranilo od poganskih časov do danes. Na Slovenskem je bila rdeča mušnica med najbolj srečenosnimi božično-novoletnimi simboli in zato pogost motiv na voščilnicah in slikanicah. Po ljudskem verovanju naj bi pod njenim klobukom prebivali škrati, ki so ljudem radi pomagali, spet drugič pa so jim ponagajali. Nekoč so s pridom izkoriščali tudi strup rdeče mušnice za odstranjevanje mrčesa. Pripravek iz rdeče mušnice je bil znan kot najstarejši domači insekticid. Še pred ‘izumom’ muholovcev in poznejšo uporabo insekticidov so v kmečkih domovih muhe omamljali s strupom iz rdeče mušnice. Svežo ali posušeno in v prah zdrobljeno strupeno gobo so poparili s sladkanim mlekom in jo kot mušjo vabo nastavljali na okenske police in pred hlev, da je privabila in pomorila muhe. Naravni ‘insekticid’ je bil zelo učinkovit, na kar namiguje tudi ime ‘mušnica’, ki izhaja iz pomenljive besedne zveze ‘strup za muhe’.
© Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta , od korenin do cveta (2015)