Zeliščarstvo kot sestavni del ljudskega znanja o rastlinskem svetu in ljudske medicine zajema znanja, prakse in veščine nabiranja, gojenja, predelave in uporabe rastlin v užitno-zdravilne in kozmetične namene za domače samozdravljenje in za prodajo. Zeliščarstvo predstavlja preplet tradicionalnega znanja in trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, pri čemer so zeliščarji pomembni posredovalci znanja, praks in vrednot o naravi in svetu ter pomembna duhovna vez z izročilom tega starodavnega, a še živega znanja.
Zeliščarstvo kot živa dediščina je bilo vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine. Nosilci so zeliščarji in zeliščarice iz različnih krajev Slovenije, ki so se s spoštovanjem do podedovanega znanja povezali v dediščinsko skupnost zeliščarjev. Združuje jih skupna želja po ohranjanju ene najstarejših oblik nesnovne dediščine. Zeliščarji, ki se z dejavnostjo ukvarjajo več kot deset let in svoje znanje predajajo naprej, se lahko na seznam naknadno vpišejo tudi sami. Register NKD vodi Slovenski etnografski muzej (www.nesnovnadediscina.si).
Datum vpisa: 21. 12. 2022 (Ministrstvo za kulturo)
Predlagateljica vpisa: Vlasta Mlakar, etnologinja
Vlasta Mlakar – zeliščarica – nosilka nesnovne kulturne dediščine
S prvimi zelmi in njihovo zdravilno uporabo sem se srečala v otroških letih pri svoji mami, stari mami in bližnjih sosedah, znanih trnovskih vrtnaricah v Ljubljani. Kot dijakinja sem se iz knjig in nato v naravi zelo hitro naučila prepoznati večino zdravilnih rastlin in od tedaj dalje jih nabiram za čaje in čajne mešanice za lastno uporabo v zdravilne in kozmetične namene, posamezne rastlinske dele tudi za marmelade in zeliščne namaze v domači kuhinji. Že od študija etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani dalje poglobljeno raziskujem tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem, več kot dvajsetletno raziskovanje slovenskega etnobotaničnega izročila pa predstavljam v knjigi z naslovom Rastlina je sveta, od korenin do cveta (2015), ki pomeni prvo delo s področja etnobotanike pri nas. Svoje znanje o zdravilnih rastlinah, zeliščarstvu in ljudski medicini, znanje o tradicionalnih rabah rastlin in na uporabi temelječem odnosu med človekom in rastlino, ki vključuje znanje naših prednikov o naravi, njihovo modrost, iznajdljivost, izkušenost, pa tudi duhovno obzorje, delim na številnih predavanjih in delavnicah po Sloveniji ter z objavami poljudno-strokovnih člankov. Od leta 2016 živim na samotni kmetiji v bližini naselja Rovte, kjer se še bolj zavzeto posvečam zeliščarstvu. Rastline nabiram v naravi in gojim na hribovskem posestvu ter sušim za čaje, posamezna čajna zelišča pa pakiram z oznako ‘Bilka Zdravilka’ in prodajam v okviru osnovne kmetijske dejavnosti. Pripravljam svojo zeliščno mešanico iz gorskih zelišč z imenom in lokalno označbo Rovtarski čaj, saj zdravilne rastline zanj vsako leto nabiram na območju Rovtarskega hribovja. Zeliščna mazila izdelujem za samozdravljenje in nego telesa. Nabiranje zdravilnih, užitnih in drugače koristnih rastlin, torej nabiralništvo, mi pomeni tudi obliko rekreacije in izrabo prostega časa, rastline in njihove dele po ob njim ustreznih časih nabiram v neokrnjeni naravi na različnih koncih Slovenije.
BILKA ZDRAVILKA
V kraljevski lepoti planinskega raja,
v bujni krasoti gozdnega gaja,
domuje modra žena – Bilka Zdravilka.
Ljudem v blagor, dar in čar,
skrivnosti rastlin razodeva,
rože in trave goji in nabira,
jih v svete arcnije odeva.
