Na skrajni zahod pomaknjen Breginjski kot pod mogočnim grebenom Stola (1673 m) je poln skrivnostnih prigod. V njem starodavni glas govori o strašnih tetah krivopetah, v skoraj opuščenih vaseh pa tišina šepeta. Po ljudskem izročilu so bili prvotni prebivalci nomadi, ki so pasli ovce. Živeli so v kazonih, preprostih bivališčih prekritih z bukovim listjem, kasneje pa so zidane hiše krili s slamo. Skozi stoletja so se tod menjavali oblastniki kot dnevi na koledarju, a so vsi le pustošili in puščali prebivalce v revščini. Po požaru leta 1666 je Breginj dobil edinstveno slovensko-beneško arhitekturno podobo. Staro vaško jedro z ovalnim tlorisom in koncentrično speljanimi uličicami (landrone), ob katerih so bile nanizane zidane hiške z lesenimi hodniki (ganki) in balkoni (linde), je žal uničil potres leta 1976. Breginj je bil na novo zgrajen, domačini pa so svojo ranjeno dušo nekako stlačili v edini ohranjeni stavbni niz. Tam vas bodo pričakali prijazni Breginjci, krajevni muzej in okrepčevalnica Pr’ Kontu.
© Vilasta
