Kjer reka Idrijca zareže v Zemljo odločno sotesko, je visoko na njenem desnem bregu Šebreljska planota s cerkvijo sv. Janeza Krstnika, njemu zrcalno nasproti, na nekoliko nižjem levem bregu Idrijce v smeri proti Bukovem, pa so obvisele Police s cerkvico sv. Marije, ki jo obdaja krožno kamnito obzidje. V mokrem, hladnem in deževnem januarskem dnevu so se kar same po sebi za obisk ponudile Police. Majhna vas na Cerkljanskem danes šteje 14 prebivalcev, trdo pot pod nogami, ki ji pravimo asfalt, poznajo od leta 2006. Kot že ime pove, vas leži na pobočni zemeljski uravnavi – ‘polici’ in takšna je tudi njena energija – nežna, zemeljska in vodna, preveč intimna, da bi se razkrila, preveč skrivnostna, da bi govorila. ‘Štribabe’ ali tri velike skale so čuvarke vaških polj, hribu za cerkvijo pa še danes rečejo Krajc (lunin). Vas je tako stara kot bi se sem naselil sam Kajnov rod. Ljudsko izročilo pravi, da so tod nekoč opravljali pogrebne slovesnosti, stari rod pa ve povedati, da so semkaj prihajali celo bohinjski pogrebci. Medtem, ko na Šebreljski planoti z ognjem kraljuje sončni bog Kresnik, ki življenje poraja, je v Polici doma vodena Luna, kraljica noči. Brat in sestra, ki si zreta v obličje in delita usodo Življenja in Smrti. Prišli so neki drugi časi … Sonce in Luna sta sveta ostala, vsled tega, da sta Janez in Marija postala, Skrivnost je za durmi in v kamnu in v Duhu obstala …
© Vilasta
