»Prijatelj ljubi me ti, jaz sem za devet drugih arcnij« se glasi star slovenski pregovor. V ljudskem zdravilstvu na Slovenskem so nekoč uporabljali surov, stolčen, kuhan in v olje ali žganje namočen česen za zdravljenje vodenice, omedlevice, bronhialnih bolezni, mozoljavice, glistavosti ter krepitev telesa in živcev. Iz ljudskega zdravilstva je znano, da razstruplja, čisti kri in krepi odpornost, znanstvene raziskave pa dodajajo da krepi in obnavlja možganske funkcije. Česen (Allium sativum) je začimba in zdravilna rastlina iz družine lukovk, ki je doma v srednji Aziji. Česen (iz več strokov sestavljena čebulica), ki dozori v zemlji, ima oster vonj in rahlo pekoč, sladkoben in aromatičen okus. Česen spada med najstarejše zdravilne in kulturne rastline človeštva in je še danes priljubljena začimba po vsem svetu.Česen je bil nekoč po starem ljudskem verovanju pomemben rastlinski amulet ali vražni obesek. Na Slovenskem je bila razširjena vera v vampirje in volkodlake ali kodlake, zato so za obrambo pred njimi obešali stroke česna na vrata, tramove, okna ali ljudem okoli vratu. Otrokom so okrog vratu obešali vence iz česna, da bi bili zdravi in za zaščito pred zlimi silami. Na Koroškem pa so verjeli, da je slabo znamenje, če tujec pohvali otroka, saj mu s tem lahko prikliče uroke, zato je mati brž začela izgovarjati: »Česen, česen, česen …«
© Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta , od korenin do cveta (2015)
