Tam, kjer zdaj že urna in bistra Soča na svoji poti k morju prejme svoj najmočnejši pritok Doblarec ali Perilo, se odpre neskončni nevidni svet. V tem svetu je mnogo drugih nevidnih svetov: je zgornji, srednji in je spodnji, tu se odpira zasvet, obsvet, nadsvet, tu prebiva prepovedani svet, najskrivnostnejši od vseh pa je Kačji svet. In prav v tem svetu staroselski naseljenci niso občudovali le lepote narave, pač pa tudi njene moči. Moč Doblarca je hudourniška in ko mu svojo krepost prida še Lepenka, moška in ženska sila družno urežeta divjo sotesko, ki se zoži v globoka in neprehodna korita. Doblarcu dolivajo moč desni pritoki: Kačot, Tihnik, Praprotnica in Brnin, Lepenko pa z leve krepita Strmovnik in Krajc. Prepreden vodni labirint, potoki in pritoki pa kot žile v razvejani drevesni krošnji, do obisti krasijo slikoviti slapovi in slapiči, tolmuni in kotliči, nad njimi pa se vzpenja divji in obraščen svet z opustelimi samotnimi kmetijami. Osupljivo je, kako divja in prepadna nevarnost človeka že od davnine sem hromi in privlači hkrati. Ta odročni svet je dandanes zaščitena naravna znamenitost, nekoč pa je bilo močno in mogočno naravno svetišče Padence. V tej temačni, a kljub vsemu zračni soteski se zbujajo različna občutenja, čez vse pa kipi krepostna in nepopustljiva moška energija, ki je v stoletjih vtisnila svoj energijski naboj v sveti prostor. V tem neukročenem svetu je bil namreč obredni prostor za merjenje moči – mladi fantje so se morali prebiti po neprehodni strugi soteske gorvodno, neizprosen preizkus možatosti pa je pomenil iniciacijski obred prehoda iz mladeniča v moža. Tu so se odvijali obredi povezani s pomembnimi življenjskimi in letno-koledarskimi dogodki, obredi za zaščito, prošnje, zahvale in zaprisege, zdravilni obredi – vse ob svojem času in namenu. Sile narave – voda, kamen, les, zemlja in zrak – so ustvarile podobe nenavadnih oblik: kamni žilniki, drevesa krepuniki, skale čuvarke – vsi so imeli svojo vlogo, svoj obredni pomen. Naravno svetišče Padence so starodavni obredni prostor, ki so ga naši predniki videli in poslušali, ga občutili in doumeli z vseh nevidnih strani, se bo našemu razumevanju po vsej verjetnosti izmikal, lahko pa se mu s tenkočutnostjo odpremo, da nagovarja naše čute in srce … Le ko vanj vstopimo tiho in ponižno, se lahko zgodi transcendenca iz vidnega v nevidni svet!
© Vilasta