Kjer moja hosta meji na sosedovo gmajno, se v že tako razrezani svet, ureže še Popitova grapa. Majhna, nič kaj posebna, bi človek lahko dejal, dokler se ne bi v sebi zbral. Potem se svet odstre, v dušo vtre in človek se zave, da je v Povirju! Prav tu se zbirajo najmanjši curki potem velike reke. V tej grapi se mala Popitova Sovra rodi, ki dolvodno ob boku pobere še sosedovo Rovtarsko Sovro in odslej sta potoka dva – reka Sovra! Na svojem vijugavem toku pobere še vse ostale pritoke in vodne odtoke, ki se zlivajo vanjo, da se njen pretok krepi in krepi, ko se čez skalni Sopot razbesni. Sovra naprej drvi in se od Žirov naprej v Poljansko Soro prelevi. V eni od neštetih rovtarskih grap se velika reka rodi in tu sem doma – v povirju Poljanske Sore. K izviru znanja in modrosti – tako je pri meni v Hosti!
© Vilasta
(Hleviše z okolico)
