V Sloveniji uspeva navadni, travniški, planinski, gorski, skratka več vrst divjih in še več gojenih sort, prav vsi po vrsti pa so kosmatinci(Pulsatilla). Od kod ime ‘kosmatinec’ ni kaj ugibati, saj je ves kosmat in v dlačice odet. Te jih v zgodnji pomladi grejejo in varujejo pred mrazom, zelo zgovorno pa bi se tudi reklo, da je odprta travnata stepa njihovo poreklo – pri nas namreč kosmatinci uspevajo na skrajni jugozahodni meji svojega areala. Slovensko domače ime ‘velikonočnica’ zgovorno kaže na njihov čas cvetenja, eno od ljudskih imen ‘zaspanka’ pa jasno namiguje, da po zaužitju ali celo samo vonjanju teh rastlin postanemo zaspani – vsi po vrsti kosmatinci so torej strupeni. Njihov strup je anemonin in ohromi osrednje živčevje. V ljudski medicini na Slovenskem so ponekod svežo cvetočo zel kosmatinca dajali otrokom pod blazino, da so trdneje zaspali, medtem pa so se odrasli lahko oprijeli dela. V večini primerov so ga uporabljali zelo previdno in zlasti zunanje za zdravljenje revme. V ta namen so svežo zel stolkli ‘les na les’ in si to zmes polagali na boleča mesta. Pri tem so na razdraženi koži nastali mehurčki, ki so jih nato prebodli. Strupeno rastlino so nekatere stare zeliščarske bukve priporočale tudi v obliki čajnega preliva za izboljšanje krvnega obtoka, kot pomirjevalo zoper slabe živce, čaj so uživali proti bolečinam, krčem, za odvajanje vode, pri očesnih boleznih, ženskih boleznih, kožnih izpuščajih in ošpicah, a v zelo majhnih odmerkih. Če je namreč v želodec prišlo preveč rastlinskega strupa, so se hitro pokazala znamenja zastrupitve z bljuvanjem in drisko, ki so se lahko stopnjevala do božjastnega napada in celo smrti. Tradicionalna medicinska raba kosmatinca je danes znana v homeopatiji. Navkljub njegovemu hudemu strupu, pa se ne gre odreči njegovemu Duhu. Kosmata pojavnost njegove škrlatne lepote je tisto, kar ga dela edinstvenega. Divji kosmatinci, ne tisti gojeni, so v Sloveniji vsi po vrsti ogroženi, odrinjeni in omejeni na majhna rastišča, zadnje naravne habitate, njihove rezervate. Zaščiteni so, zato jih varujmo (čeprav se sliši neumno). Naj živi Rastlinsko Kraljestvo in z njim vsa Priroda!
Fotografija: Bojan Rupnik
ETHNOBOTANICA SLOVENICA
