Ne zgodi se prav pogosto, da med gobarjenjem pogled usmerjate navzgor namesto k tlom. A tokrat smo na lovu za kresilno gobo, ki je ime dobila po svoji uporabnosti. Ta lesna goba je sicer neužitna, zato pa je njena uporaba še toliko bolj zanimiva. Bukova kresilka (Fomes fomentarius), bolj znana kot kresilna ali netilna goba, namreč raste na odmirajočih bukovih deblih. Gobarji in gozdarji so nekoč nabirali bukove kresilke zlasti po obsežnih jelovo-bukovih gozdovih Javornikov in Snežniškega pogorja, ki so veljali za pravi ‘gobarski eldorado’. Po posebnem postopku obdelave so jih prodajali raznim prekupčevalcem, ti pa so jih prodajali v Anglijo, kjer so bile tovarne za izdelavo posebnega filca za pokrivala. Nekoč so ljudski zdravilci sredico bukove kresilke zaradi izredne vpojnosti uporabljali za zaustavitev krvavenja. Nadvse pomembna pa je bila njena uporaba za izdelavo netiva. Pred splošno razširjenostjo vžigalic po letu 1855 so za netenje ognja uporabljali kresilni pribor: kresilni kamen (kremen), kresilo (jeklo) in preparirano kresilno gobo. Za izdelavo netiva so stolčeno in posušeno sredico bukove kresilke skuhali v vodi, jo prepojili s solitrom ali prekuhali s pepelom in nato posušili. S kresilnim kamnom in kresilom so zanetili iskrico, ki je povzročila tlenje tako pripravljene kresilne gobe. Na Slovenskem je bila znana uporaba kresilnega pribora od srednjega veka do iznajdbe vžigalic, na podeželju celo do konca prve svetovne vojne. V 18. in 19. stoletju je bil kresilni pribor tako pomemben, da je postal del oblačilnega videza pri kadilcih (tobakarjih) in so ga tudi krasili. Sredi 19. stoletja so na Kranjskem kresilne gobe prodajali povsod, z njimi so trgovali potujoči kramarji, in kot navajajo pisni viri, na ljubljanskih ulicah ni bilo prodajalne, ki ne bi ponujala preparirane kresilne gobe. Tlečo kresilno gobo so naši predniki uporabljali tudi za prenašanje ognja; v notranjost posušene kresilne gobe so izdolbli luknjo in vanjo vsuli košček žerjavice, ki je v gobi tlela več ur, tudi več dni. Zlasti v božično-novoletnem času so tako prenašali od hiše do hiše blagoslovljeni ogenj.
©Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta. Tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem, 2015
