Po gorskih pašnikih, travnikih in senožetih, po obronkih svetlih hribovskih gozdov se pritlehno razrašča bodljikava rastlina s krpasto deljenimi listi in belim, pergamentno svetlečim, cvetom v rozeti. Čeprav jo vsi poznamo pod imenom bodeča neža, je njeno pravo ime brezstebelna kompava(Carlina acaulis). Kot že ime pove je cvetoča rastlina brez stebla, poleg tega pa ima še druge moči in čudi. Brezstebelna kompava je bila namreč nekoč veleslavna napovedovalka vremena. Na Slovenskem je bilo splošno znano, da bo gotovo deževalo, če bodeča neža zapira cvet. Naši predniki so vedeli, da se posušena kompava stisne pri mokrem vremenu, razširi pa pri suhem; če se cvetoči koški kompave zaprejo, je to znamenje,da bo deževalo, v lepem vremenu pa je cvet odprt. Bodeča neža pa je bila je zlasti v hribovskem svetu nekoč tudi cenjena zdravilna zel, katere korenino so namočili v žganje in z njim zatirali zajedavce pri živini. Da je bila bodeča neža nekoč pomembna napovedovalka vremena in priljubljena zdravilna zel, kažejo številna domača imena kot so vremenarka, barometra, bodič, kampaneža, neževje, sitnec, skočnjak, beli kužnik, bržavda, bodičje, bodoneža, konjska potica, neževje, pumpava, sitič, ritež, vražji stric, vragova šalata in še bi se našla. Bodeče neže se zaradi njene zbadljivosti živina na paši spretno izogiba, vremenske prognoze so stvar sodobne tehnologije in četudi se zdi, da je bodoneža danes povsem spregledana rastlina, pa se še vedno najdejo zanesenjaki, ki občudujejo njeno lepoto – nekateri v njenem pristnem naravnem okolju, drugi pa si jih naberejo, da iz njenih suhih cvetnih koškov izdelujejo šopke in drugo cvetlično okrasje. Bodeča neža ima dvojno čud – bode in je nežna, zato je prav, da je naše pozornosti deležna.
Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta. Tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem (2015)
ETHNOBOTANICA SLOVENICA
