Na deževen, nič kaj zanimiv dan, sem se sprehajala po jedru naselja Rovte, tam nekje med šolo in starim gasilskim domom, ko sem ugledala postavno drevo z belih lubjem. Približala sem se lepi, zdravi brezi, jo obhodila in pogledala kvišku proti njeni krošnji … in nekje na sredi njenega debla mi je v oko padlo Božje oko! Nadvse spogledljivo oko obdano s trikotnikom, simbolom svetega Trojstva. Božje oko je starodavni simbol božje previdnosti in ideje vsevidnosti v mnogih kulturnih interpretacijah – dobrih in zlih. Po staroegipčanskem izročilu predstavlja obliko komunikacije z Bogom, stari rek pa pravi: ”Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme.” V spomin se mi je priklicala podoba božjega očesa na ciganskih vedeževalskih kartah, ki jih je uporabljala tudi moja babica. Tam je Božje oko izjemno pozitivna karta, ki kaže na trajnost, trdnost in stalnost ter napoveduje razplet dogodkov v pozitivno smer. Nekateri jo imenujejo kar angel varuh, tudi sonček, spremlja jo močno število 18, ki kaže na moč, ugled in veliko pozitivne energije, ki pa jo je potrebno usmeriti k pravim ciljem. Potem ko mi je domača rovtarska breza tako zgovorno poslala znamenje božje previdnosti, pa tudi trdnosti in vztrajnosti, sem pobrskala še po izročilu, da bi si obudila davni spomin na to, kar je breza pomenila našim prednikom … Breza (Betula) je bila v duhovnem življenju naših prednikov zaradi mnogostranske uporabe izredno cenjeno in čislano drevo. Nepogrešljiva je bila v starodavnih obredih, kjer so ji pripisovali očiščevalno in obrambno moč pred strelo in zlimi duhovi, zato tudi ni naključje, da je bila tradicionalna ‘čarovniška metla’ prav iz brezovega šibja. Breza je bila povezana s spomladanskimi vegetativnimi kulti za zagotavljanje rodovitnosti. Obredno ovijanje in prepletanje brezovih vej in njihovo vlačenje po zemlji jasno kaže na željo, da se moč breze naseli v zemljo in zagotovi čim boljšo letino. Kot drevo, ki spomladi prvo ozeleni, je breza simbolizirala duhove prebujajoče se narave. Breza pa je dajala našim prednikom tudi mnoge tuzemske koristi. Spomladi, ko so drevesni sokovi mezeli, so nabirali njen sladki drevesni sok, ki so ga uživali kot zdravilno pijačo, če so pustili, da je zavrela, pa so dobili alkoholni napitek. Za brezovo vodo je veljalo, da ti očisti kri, te okrepi in ‘zagvišn pocajta’. Uživali so jo zoper zlatenico, bolezni sečil, skorbut, proti kožnim tegobam ter vodenici. Najbolj čislana zdravilna moč brezove vode pa je tista, ki zdravi lasišče, odpravlja izpadanje las, plešavost in prhljaj. Naši predniki so vedeli, da ‘brezove vode ni za preplačat’.
© Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta , od korenin do cveta (2015)
