Te dni mojo kri po žilah poganja brezova voda. Hvala, bela sestrica, za sok, krepčilo in zdravilo, hvala, hvala, hvala! Takole pa naše izročilo … Breza (Betula) je bila zaradi mnogostranske uporabe nekdaj zelo čislano drevo v življenju naših prednikov. Nepogrešljiva je bila v starodavnih obredih, kjer so ji pripisovali očiščevalno in obrambno moč pred strelo in zlimi duhovi, zato tudi ni naključje, da je bila tradicionalna ‘čarovniška metla’ prav iz brezovega šibja. Breza je bila povezana s spomladanskimi vegetativnimi kulti za zagotavljanje rodovitnosti. Kot drevo, ki spomladi prvo ozeleni, je breza simbolizirala duhove prebujajoče se narave. Pridobivanje drevesnega soka breze ali brezove vode so poznali že stari Slovani in baltska ljudstva. Na Slovenskem so iz brezovih dreves pridobivali sladek drevesni sok, ki so ga uživali kot nadvse zdravilno pijačo, če pa so pustili, da je brezova voda zavrela (fermentirala), so dobili alkoholni napitek. Ponekod na Koroškem, Notranjskem in v Beli krajini so spomladi, še preden so breze ozelenele, v debla starejših dreves, ki so kak meter od tal merila vsaj 20 centimetrov v premeru, s svedrom izvrtali luknjo in vanjo vstavili bezgovo steblo, ki so mu izvrtali stržen, da so dobili cevčico. Skoznjo se je v podstavljene posode iztekal drevesni sok. Ko se je ‘brezova kri’ nacedila, so drevesno rano zacelili s cepilno smolo. Brezova voda je bila zlasti cenjena zaradi svoje zdravilnosti, saj je veljalo prepričanje, da ti očisti kri, te okrepi in ‘zagvišn pocajta’. Uživali so jo zoper zlatenico, bolezni sečil, skorbut, proti kožnim tegobam in vodenici. Najbolj čislana zdravilna moč brezove vode pa je tista, ki zdravi lasišče, odpravlja izpadanje las, plešavost in prhljaj. Naši predniki so vedeli, da ‘brezove vode ni za preplačat’.

(Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015)

Please follow and like us:
Instagram
Twitter
Visit Us
Follow Me