Navadni bršljan (Hedera helix)

Navadni bršljan (Hedera helix) je olesenela zimzelena gozdna ovijalka, na Slovenskem znana z mnogimi ljudskimi imeni (beršljen, bljuš, bljušt, brstran, bršček, bršlen, bršlin, bršljen, bršljin, brštan, obršilj, obšilj), kar kaže na njegovo starodavno rabo. Nekoč so gospodinje uporabljale liste za pranje volnenih oblačil, saj je bilo znano, da bršljan dobro spira madeže z oblačil, vodo, v kateri so se kuhali bršljanovi listi, pa so uporabljali za zatiranje naglavnih uši.

Uporaba rastlin v magično-obredne namene izvira iz pradavnega animističnega verovanja v duhove narave. Med najpomembnejše gozdno rastlinje, ki ima posebno magično moč, spadajo zimzelene rastline, ki kljub zimi ohranjajo vero v življenje. V usodnem času pred koncem starega leta, ko naj bi bila ‘zemlja odprta’, si je bilo mogoče z najrazličnejšimi čarovnimi dejanji zagotoviti naklonjenost dobrih sil, predvsem pa častiti življenjsko silo, ki bo prihodnjo pomlad spet vzklila iz otrple zemlje. V tej želji so opravljali številna obredna dejanja, od krašenja z zimzelenim rastlinjem do kurjenja božičnega panja. Zimzeleni bršljan, ki je kljub zimi poln življenjskih moči, ima po ljudskem verovanju čarovno moč oživljanja, obujanja življenja in s tem nesmrtnosti, zato je bil sestavni del obredov in praznovanj v božično-novoletnem času. Njegova moč oživljanja in prebujanja pa se kaže tudi v pomladnih obredjih. Bršljan je bil nekoč med najpogostejšimi rastlinami, ki so sestavljale cvetnonedeljski snop. V bršljan je bil od glave do peta odet tudi Zeleni Jurij. Šege v zvezi z jurjevanjem (god sv. Jurija, 23. april) kažejo na starodavne korenine čaščenja narave in vegetativne kulte, ko so naši predniki s pomočjo zimzelenega rastlinja prenašali čarodejno moč narave na človeka, živali in polja.

V slovenskem etnobotaničnem izročilu je bršljan starodavni simbol veselja, moči in zdravja, ki je pomagal tudi k zakonski sreči, zato so ga svatje dajali za srečo mladoporočencema. Če pa je dala nevesta na prvo poročno noč možu pod vzglavnik vejico bršljanovega listja, seveda tako, da tega ni opazil, naj bi žena ostala dolgo mlada in mož za vedno zdrav.

(Vlasta Mlakar: rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015)

© Vilasta

Please follow and like us:
Instagram
Twitter
Visit Us
Follow Me