Navadni jetrnik (Hepatica nobilis) je med prvimi pomladnimi cvetkami, ki razveseljujejo srce in oko. Na Slovenskem je znan z mnogimi domačimi imeni (plavica, alečnik, jetrne gumilce, noč in dan, mačka, mačkina očesa, pljučnik, tetenek, trokrp, trojica), kar kaže na njegovo priljubljenost in uporabnost. Modra cvetka je zdravilna zel, ki je svoje ime dobila po obliki listne ploskve, ki spominja na obliko človeških jeter. Švicarski alkimist, zdravnik in astrolog Theophrastus Philippus Aureolus Bombastus von Hohenheim, znan pod imenom Paracelsus (1493–1541), je po antičnem izročilu verjel, da obstaja zoper vsako bolezen zelišče zaznamovano s podobo obolelega organa. Paracelsus je bil znan po svojem geslu ‘similia similibus curantur’ (podobno zdravi podobno), kar je pomenilo, da rastline, katerih deli spominjajo na določene človeške organe, te tudi zdravijo. Takšno pojmovanje se je sčasoma preneslo med podeželske prebivalce in v ljudsko medicino. Po tej analogiji so ljudje verjeli, da so listi jetrnika zdravilni za jetrne bolezni, čaj iz jetrnika pa so dajali tudi živini. Za zeliščne pripravke kot sta čaj ali tinktura pa je potrebno vselej uporabljati samo posušene liste in cvetove. Zdravilna zel je namreč sveža strupena zaradi vsebnosti hlapnega anemonola, ki draži osrednje živčevje, s sušenjem pa se strupeni učinek izgubi. Strup je vse in nič! Strup je zdravilo in zdravilo je strup, saj vse je v odmerku. Zato pa si lahko oko in srce odmerita neomejeno količino občudovanja lepote kot neskončno nebo modrih cvetov zdravilnega jetrnika.
(Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015)
ETHNOBOTANICA SLOVENICA
