Pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum)

Čeprav tu in tam še potegnejo mrzli vetrovi, se že lahko veselimo pomladanskih cvetlic, ki vzbujajo hrepenenje po prebujajoči se naravi. Naše kraje spomladi prebujata dva zvončka – mali in veliki. Pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum) bi nam bil še stokrat ljubši, če ga ne bi bilo treba zapisati v ‘črne bukve’. Vendar se lahko tolažimo, saj tiči njen strupeni del precej globoko v zemlji. Veliki zvončki, pri nas bolj znani z domačim imenom kronice ali kronce, prekrijejo pusto zemljo v vlažnih dolinah, ko skopni zadnji sneg. Njihov zvonast cvet ima obliko narobe obrnjene krone, ki ima na konicah belih cvetnih listov rumeno-zelene lise, in od tod je cvetlica dobila svoje ljudsko poimenovanje. Ponekod so jih rekli tudi norica, kar namiguje na njeno strupeno delovanje, šebojka, trutericabingeljc ali pa kar gozdni zvonček. Obožuje polsenco, če so tla zelo mokra pa uspeva tudi na polnem soncu. Veliki zvonček je trajna čebulnica iz družine narcisovk. Iz čebulice požene do pet ozkih listov, cvetno steblo pa nosi zvonasto povešen cvet ali dva, ki k opraševanju privablja čebele in metulje, saj je cvetni pelod njihova prva pomladna hrana. Cvetni pecelj se med dozorevanjem semen podaljša, težka glavica se nato odpre in pade na tla, kjer njena semena raznašajo mravlje. Tudi kronice spadajo med tiste gozdne rožice, ki jih je človek, da bi jih lahko občudoval v svoji neposredni bližini, med prvimi zasadil na svoj vrt, v naravi pa je pomladanski veliki zvonček zavarovan. Zaradi vsebnosti alkaloidov in kalcijevega oksalata uživanje čebulic lahko povzroči omedlevico, slabost, bruhanje in bolečine v želodcu. Ker so nekoč gospodinje z noricami krasile svoje zelenjavne vrtičke, so morale zelo paziti, da se ni med užitno čebulo primešala še kakšna strupena čebulica. Slovenski botanik Martin Cilenšek je v knjigi Naše škodljive rastline v besedi in podobi iz leta 1892 o zastrupitvi z velikim zvončkomopisal tale dogodek:

»Šestero oseb je použilo jed, kteri se je bilo nevedoma primešalo več bingeljčevih čebul. Jedva so položili žlice, jelo jim je postajati hudo. Vsi so izbljuvali použito kosilo in občutili strašne bolečine v glavi, kjer se jim je tudi čudno vrtelo. Ko je pretekla dobra ura, bilo jih je pet zopet zdravih, šesti pa, mlad mož, tožil je o bolečinah v vratu; silil ga je spanec, in izgubil je celó spomin. To je trajalo dva dni. Zdravnik mu je rešil življenje.«

Zdravljenje z velikimi zvončki je v ljudski medicini na Slovenskem le redko omenjeno. Čebulice so uporabljali za uravnavanje težav s prebavo, za krepitev opešanega srca, za spodbujanje zaostale menstruacije in za zunanjo uporabo za lajšanje oteklin, a so vedeli, da že zaužitje več kot treh čebulic povzroči simptome zastrupitve. Zato pa veliki zvonček ni izgubil svoje veljave in simbolnega pomena, saj prinaša upanje in zadovoljstvo, če ga komu podarimo, pa mu s tem izkažemo pripadnost.

ETHNOBOTANICA SLOVENICA

www.etnobotanika.si

www.EthnoSlovenica.com

Please follow and like us:
Instagram
Twitter
Visit Us
Follow Me