Triglavska roža (Potentilla nitida)

V slovenskem bajeslovnem izročilu so ohranjene pravljice, ki govorijo o čudodelni zdravilni rastlini z nadnaravno močjo. Stare bajke opisujejo rožo mogoto kot zdravilno rastlino, ki ima silno čarobno moč, da ozdravi vse bolezni. Po ljudskem izročilu iz Bohinja je pod vrhom Bogatina votlina z bajnim zakladom, a vrata zaklada lahko odpreš samo s čarobno rožo, ki raste visoko pod Triglavom. Ena najlepših slovenskih bajk, ki pripoveduje o bajni roži, roži mogoti, je bajka o Zlatorogu. V planinskem raju pod božanskim Triglavom so nekdaj prebivale bele žene – rojenice, ki so dobrim ljudem rade pomagale, hudodelce pa kaznovale, skupaj s čredo gorskih koz, ki jih je vodil Zlatorog, pa so čuvale zaklade pod Bogatinom. Po starem verovanju bi lahko tisti, ki bi mu uspelo ustreliti Zlatoroga in se polastiti njegovih zlatih rogov, prišel do ključev, ki odpirajo vrata do zakladov pod Bogatinom. Toda ponosno žival je varovala čudežna rastlina z nadnaravno močjo. Po ljudski pripovedki triglavska čudotvorna roža zraste iz kapelj krvi ranjenega Zlatoroga, ki ga hipoma pozdravi, ko jo zaužije – roža mogota je Zlatorogu podarila nesmrtnost.

Bajeslovna pripoved o rojenicah, Zlatorogu in roži mogoti sega še v čas pred pokristjanjevanjem. Ljudska vera v nadnaravne sile in stare bogove je bila med Slovenci ob zgornji Soči in v Triglavskem pogorju zelo žilava, častilce svetih dreves in studencev pa so z inkvizicijo preganjali vse v sodobni čas.

Botaniki in gorniki, ki so zahajali v Triglavsko pogorje, so v 18. in 19. stoletju izbirali med različnimi gorskimi cvetlicami, ki so po svojih značilnostih spominjale na rožo mogoto. Šele slovenski etnolog in raziskovalec bajeslovnega izročila Milko Matičetov je sredi 20. stoletja bajeslovno rastlino ustrezno povezal s triglavsko rožo, literarni zgodovinar Joža Mahnič pa ugotavlja, da je ljudsko poimenovanje rastline ‘roža mogota’ izvorno slovensko.

Triglavska roža (Potentilla nitida) raste po najvišjih skalnih grebenih Julijskih Alp in cveti od junija do avgusta. Rastlina, ki ima rdečkaste cvetove s temnejšimi prašniki sredi sivozelenih listov, v blazinicah po več rastlin skupaj,   uspeva na gorskih višavah, kjer naredi naravnost čaroben vtis na vsakega obiskovalca. Ljudsko izročilo je lastnost zeli iz družine petoprstnikov, da zapira in celi rane, vpletlo v slovensko bajko o Zlatorogu in triglavski roži,

beseda ‘mogota’ pa ostaja pristno slovenski ljudski in pesniški izraz, ki je še danes prispodoba za (vse)mogočnost, lastnost, ki so jo naši predniki pripisali redki, a nadvse dragoceni, zdravilni in čudodelni rožici.

(Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015)

ETNOBOTANICA SLOVENICA

www.etnobotanika.si

www.EthnoSlovenica.com

Please follow and like us:
Instagram
Twitter
Visit Us
Follow Me