LIMONOVEC IN LIMONA

Zimzeleni limonovec iz Pomjana je zimo preživel, na njem plod dozorel, zdaj pa spet je na novo zacvetel. Kakšna sreča je imeti te dišeče in zdravilne plodove tako blizu pri roki! In kakšna sreča jih je lastnoročno obrati z drevesa, o limonovcu in limonah pa še nekaj izpod peresa …
Limonovec (Citrus limon) je drevo iz rodu Citrus, ki je nastal s križanjem že v davnini in od tedaj uspeva kot samostojno drevo. Zraste do šest metrov visoko, mladi poganjki in cvetni lističi so vijoličasti, na trnatih vejah pa so svetlo zeleni, elipsasti listi. Grozdi belih cvetov se pojavljajo vse leto, v ugodnih pogojih limonovec obrodi dvakrat letno. Zrelo rumen plod je ovalne do skoraj okrogle oblike in ima debelo lupino. Olupek je lahko hrapav ali gladek, na notranji strani obložen z belo spužvasto plastjo, imenovano albedo, ki ni užitna. Po svetu je znanih več vrst in sort limon. Poznamo rumene zimske in zelene poletne limone. Limonovce ponekod gojijo v okrasne namene, v glavnem pa za pridobivanje sadežev, soka in citronske kisline. Domovina limonovca je območje med Himalajo in Južno Kitajsko, kjer naj bi ga gojili že preko 2.500 let. Od tam naj bi Arabci rastlino prenesli v Afriko pred 1.000 leti, v 12. stoletju se je pojavila v južni Evropi (Italija), v 18. stoletju pa so jo pričeli gojiti v Ameriki. Limona se redko uživa kot svež sadež zaradi zelo kislega okusa. Sok in lupina se uporabljata kot dodatek jedem in pijačam. Iz olupkov izdelujejo kandirano sadje, pridobivajo esence in pektin. Limona se dodaja sadju in zelenjavi, da ne porjavijo (preprečuje oksidacijo). Z limoninim sokom poudarjamo okus različnih jedi, zato ga dodajamo marinadam, prelivom in omakam. Največ jo uporabljamo pri peki slaščic ter kuhanju in pečenju ribjih ali perutninskih jedi. Limonin sok dodajamo čaju, iz limon delamo marmelade in sladolede. Nastrgana lupina in limonin sok sta primerna tudi za zamrzovanje. Limono so že od nekdaj uporabljali kot zdravilo. Sok limone je veljal za učinkovito zdravilo proti krvavitvam, za čiščenje gnojnih izcedkov ter zlasti pri zdravljenju skorbuta, kar so vedeli že antični pomorščaki. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C limona blaži prehlade, kašelj, glavobol, vneto grlo, revmatizem, vročino in pomaga k boljši telesni odpornosti. Uporablja se kot razkužilo, saj uničuje bakterije. V domači kozmetiki se uporablja za čiščenje kože in odstranjevanje peg. Kot naravno belilo se limonin sok uporablja za beljenje zob in nego svetlih las. V gospodinjstvu se s pridom izrablja razkužilne in čistilne lastnosti limone za odstranjevanje madežev, čiščenje medenine, srebra, marmorja. V mediteranskih deželah so nekoč zalogam pitne vode dodajali sveže polovice limon zaradi njenih antiseptičnih lastnosti. Še bi lahko naštevali, a raje kot to občudujmo to krasno radodarno drevo!

Please follow and like us:
Instagram
Twitter
Visit Us
Follow Me