Še kakšna sreča, da imamo Slovenci tudi tisti košček sveta, ki mu rečemo sredozemski. Tod Primorci gojijo mandljevce odkar pomnijo; svoj čas so skrbeli za mandljevce samotarje, ki so jih zasadili njihovi predniki, danes pa drevesa sadijo v nasade. Plodove obirajo ročno tako, da jih s preklami poklatijo na tla v podloženo mrežo. Tako na našem in širnem sredozemskem, kjer je drevo doma. In prav zdaj odpira svoje medene cvetove …
Mandeljevec (Prunus dulcis) je manjše drevo s suličastimi listi iz rodu sliv, njegovo seme (mandelj) pa botanično sodi med koščičaste plodove. Obstajata dve sorti mandljevca: sladki (P. dulcis), ki cveti belo, in grenki mandljevec (P. dulcis var. amara) z rožnatimi cvetovi. Zunanja lupina ima sivo-zeleno kosmato prevleko, pod katero je trda skorja in v njej užitno seme. Zaradi kulinarične in zdravilne vrednosti je mandelj vodilni lupinasti sadež v svetovni trgovini. Najbolje uspeva v vročem in suhem podnebju, zlasti v t. i. rodovitnem polmesecu na območju Irana, severozahodne Saudske Arabije, severozahodne Jordanije, Izraela, Libanona, zahodne Sirije in južne Turčije. Divji mandljevec izvira iz Centralne Azije, od koder so ga že pred tisočletji razširili trgovci ob Svileni poti. Mandljevci naj bi bili med prvimi udomačenimi drevesi, saj so jih na Bližnjem vzhodu gojili že v zgodnji bronasti dobi. Starodavni nomadi in drugi potujoči trgovci na Bližnjem vzhodu so na svojih poteh uživali zmlete mandlje skupaj z dateljni in sezamovim oljem in prav oni so jih razširili po Sredozemlju. Mandelj je mojster v kuhinji in doktor v kozmetiki, od nekdaj in na vekomaj! Mandlje uživamo surove ali pražene, uporabljamo jih v slaščičarstvu, kjer je obvezna sestavina turške baklave, na Orientu jih dodajajo rižu, mesu in ribam ter različnim pikantnim omakam. Iz mandljev pripravljajo mandljevo mleko in maslo, iz posušenih in zmletih semen sladkega mandlja tudi moko za peko peciva in pripravo marcipana. Mandelj je bogat z vitamini in minerali, proteini vlakninami in esencialnimi kislinami, zato se uvršča med zdrava hranila. Bogato mandljevo olje stisnjeno iz posušenih semen sladkega mandljevca se tradicionalno uporablja v kozmetiki in za masažne terapije. Olje ima prijeten in blag okus, kožo čisti, vlaži, neguje in nahrani z vitamini in minerali, njegove blagodejne učinke pa so poznali že v starem veku. Na Bližnjem vzhodu mandlji že od nekdaj simbolizirajo plodnost: Rimljani so jih uporabljali v poročnih obredih, v poganskem čarovništvu so služili za privabljanje rodovitnosti, v krščanski simboliki pa mandelj simbolizira upanje. Dandanes mandljev Duh ni dlje kot je bil nekoč – cvetoči mandljevec na rodni grudi je zagotovo znamenje pravkar rojenega upanja!
