Orlica (Aquilegia) je razigrana in očarljiva cvetlica in takšna je njena nrav že od nekdaj. Poznamo nebroj različnih vrst orlic, ki uspevajo po hribovskih travnikih in na gozdnih obronkih, prav tako pa so ljubljenke kmečkih vrtov. Ljubijo sonce, prav zadovoljne pa so tudi v rahli senčici. Njeni venčni listi so podaljšani v ostrogo, v kateri je medičina, a jo navadno lahko dosežejo le čmrlji. Orlice so prav vesele cvetlice, kot nespodobne gospodične pa se prav rade med seboj parijo in križajo in tako ustvarjajo svoja barvita presenečenja. Cvetijo v modrem, belem, rožnatem in rumenem ali pa v kombinaciji dveh barv in nas razveselijo s svojimi prav nenavadno zavitimi cvetovi, ki že od davnine sem burijo človeško domišljijo. Svoje ime je orlica dobila po kljukasto zavitih ostrogah, ki spominjajo na kremplje pri orlu, medtem ko je njena simbolika povezana z ljubeznijo in poželenjem. V starem veku je brhka orlica veljala za afrodiziak in imela sloves rastline za privabljanje ljubezenske privlačnosti. V starogermanski mitologiji je bila simbol plodnosti in ljubezni, v renesančni Italiji pa simbol skrite ljubezni in poželenja. Krščanska simbolika, ki ima bore malo skupnega z antično, je cvetlico posvetila človeškim krepostim. V srednjeveški in renesančni umetnosti je upodobljena s sedmimi cvetovi, ki pomenijo sedem darov Svetega duha (dar umnosti, modrosti, moči, svetosti, vednosti, pobožnosti in božjega strahu), njen zvonasto povešen cvet, ki se ponižno sklanja, pa predstavlja Marijino žalost in skromnost, ultimativno pa je orlica simbol vere in večnega življenja nad zemeljsko minljivostjo. Srednjeveški mistiki so simboliko orlice razlagali s števili – njene trokrpe liste so povezali s Sveto Trojico ali s poklonom Svetih Treh Kraljev, cvet, ki s petimi listi oblikuje pentagram, pa naj bi varoval pred nesrečo in zlom. V slovenskem ljudskem izročilu so orlice prav skrivnostno povezane s kresno nočjo. Rastline, nabrane v času poletnega solsticija, ko ima sonce največjo moč, naj bi imele po ljudskem verovanju skrivnostne, zdravilne in čarovne moči, ki varujejo pred zlimi silami, nesrečo in uroki. Orlicam so zato pripisovali obrambno, očiščevalno in čarovno moč za odganjanje slabih in privabljanje dobrih sil v prihodnjem letu. Običaji, povezani s čarovno močjo kresnih rastlin, so bili razširjeni po vsej Evropi, in četudi je njihova razlaga dandanes krščanska, so po izvoru mnogo starejši, saj segajo v čas, ko so ljudje še verjeli, da je vsa narava živa in da tudi rastline govorijo. Kjerkoli že orlice rastejo in uspevajo, tam puščajo svoj pridih nežnosti in igrivosti. A se ne smemo pustiti zapeljati. Vse orlice, kot cel njen rod zlatičevk, so namreč strupene. Živina na pašnikih se jih zato spretno izogiba, v ljudskem zdravilstvu pa so jo nekoč uporabljali proti nespečnosti in za zdravljenje bolezni živčevja. Na sliki pa šopek orlic, morda ljubezenski klic, ki je zadehtel pred mojim hišnim pragom, pod Vrhom Svetih Treh Kraljev.
ETHNOBOTANICA SLOVENICA