Črni bezeg (Sambucus nigra)

Črni bezeg (Sambucus nigra) je še danes velecenjena zdravilna rastlina, nekoč pa je veljal za sveti grm, pred katerim so se naši predniki v znak hvaležnosti trikrat priklonili. Dokazi o uporabi črnega bezga so bili najdeni že v naselbinah neolitskega evropskega človeka. Znanje in izkušnje v zvezi s hrano in zdravilnimi rastlinami so se skozi tisočletja širile z ustnim izročilom, ohranjale pa so ga predvsem ženske, ki so skrbele za kuhanje in dom. V ljudskem zdravilstvu na Slovenskem je bezeg izredno cenjen, zlasti cvetje in jagode za čaje pri prehladih, za vročične bolezni in nečisto kožo. Čaj iz bezgovega listja in lubja so pili pri zaprtju, sveže stolčene liste so kot obkladek polagali na boleča mesta. Ocvrto bezgovo cvetje je priljubljena in splošno znana jed, prav tako osvežilna pijača iz bezgovega cvetja (šabesa) in zdravilno bezgovo vino. Iz bezgovih jagod kuhajo marmelade, nekoč so iz njih kuhali žganje, pomembne pa so bile celo za izdelovanje črnila. Sok, stisnjen iz bezgovih jagod in vkuhan, da se zgosti, daje sirup terjak. Žlico terjaka so dali pozimi v krop in dobili prijetno kiselkasto pijačo, ki je bila koristna zoper prehlad, saj močno pospešuje potenje. Poleg neštetih zdravilnih moči, pa ima bezeg tudi neskončne čarovne moči. Po ljudskih predstavah in starih običajih je bezeg magična kresna rastlina, ki ji je Sonce podarilo zdravilno-čarovnih moči, zato je bil nekoč povezan tudi s snubitvijo in ženitovanjskimi šegami. Bezeg ima poseben čar, saj naj bi v njegovem grmu prebivali dobri duhovi oziroma duše rajnih prednikov. V kresni noči so se dekleta, ki so se želela omožiti, obračala k bezgovemu grmu, da jim usliši željo. Mlada, neporočena dekleta, so verjela, da jim bo Duh bezga priklical moža, zato so s tresenjem grma izgovarjala naslednje čarovne besede: »Bez, beza, daj moža, le mlada, nikdar stara!« Na veke in veke se je mnogo kresnega sna in sanj izpolnilo, čarna moč bezga je ostala mogočna in ni pošla niti s krščanstvom – z njim se je zlila. Na veliko gospojnico, Marijino vnebovzetje (15. avgust), so ženske prinašale v cerkev blagoslavljat zdravilne rastline, med katerimi zagotovo ni smel manjkati bezeg. Košare z nabranimi zelišči je duhovnik poškropil z blagoslovljeno vodo, pokadil s kadilom in izrekel molitev za blagoslov zelišč. Kar ostaja za vekomaj pa je, da ljudje za domače samozdravljenje po vrtovih, travnikih, pašnikih in gozdnih obronkih še danes nabirajo bezgovo cvetje za čaj. Naj z nami ostane za vedno – Duh bezga in bezgov čar!

(Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2021)

ETHNOBOTANICA SLOVENICA

www.etnobotanika.si

Please follow and like us:
Instagram
Twitter
Visit Us
Follow Me