Navadna trobentica (Primula vulgaris) ali ključek se na gozdnem parobku razbohoti v pomladnem času in je naša najbolj značilna znanilka pomladi. Ljubka je v svojem rumenilu, vsekakor že od davna občudovana, zato je tudi ena prvih cvetlic, ki so jo naši predniki prinesli iz gozda na domači vrt. Na Slovenskem so trobentice gojili za okras že v 16. stoletju in jih žlahtnili še dolgo po tem. Na podeželju so ženske nabirale trobentice in druge pomladne cvetlice za izdelovanje šopkov za okras, pa tudi za prodajo. S cvetjem so krasile domove, cerkvene oltarje, grobove, kapelice, razpela in še kaj. Trobentica pa se je znašla tudi v domači kuhinji kot prijetna in zdrava popestritev solatam, saj je polna vitamina C. Le kdo se ne spominja, kako smo kot otroci radi srkali sladko medičino iz cveta trobentice ali pa zapihali v njeno čašico, da je trobila. Kako neverjetno! Drobna gozdna rožica, ki s svojim trobljenjem širom po gozdovih in livadah oznanja začetek pomladi! »Ti si čašica, v dlani trobentice, jaz vetrc, ki hitim, da se v medici utopim«, pa pravi slovensko otroško izročilo.
ETHNOBOTANICA SLOVENICA
