Navadni zimzelen (Vinca minor)

Navadni zimzelen (Vinca minor) ali žingec je ena prvih cvetlic, ki so jo Slovenci prinesli iz gozdnega parobka in jo začeli gojiti na svojih vrtovih za okras že v 16. stoletju. Na Slovenskem je zimzelen priljubljena cvetlica kmečkih vrtov, uporabljali so ga za izdelavo svatovskih šopkov, z njim so okrasili nevesto in ženina, ga pripenjali na slavnostne prte, vozove in vrata, pa tudi na oltarje in sakralna znamenja ob vseh večjih praznovanjih. Podeželske ženske so nabirale razno gozdno in travniško rastlinje za izdelovanje cvetličnih šopkov, s katerimi so krasile domove, cerkvene oltarje, grobove, kapelice in razpela. Kot čarovna rastlina, ki je kljub zimi polna življenjske moči, so žingec nekoč uporabljali za krašenje domov v božično-novoletnem času. Vence iz zimzelena, ki ima po ljudskem verovanju obrambno moč pred duhovi in kačami, so za zaščito obešali nad vhodna vrata, z nastopom krščanstva pa so z adventnim vencem okrasili mizo do božiča in na njem vsako adventno nedeljo prižgali eno svečo več. Naši predniki so zimzelen uporabljali tudi v ljudski medicini, pater Simon Ašič pa ga je priporočal za čaj, ki blaži občutek strahu in tesnobe ter živčni nemir. Za vselej pa se je lepota te modro nežne cvetlice usedla v srce Slovencev s svojo simboliko. V času kmečkih uporov je bil zimzelen simbol uporniškega bratstva proti graščakom, kar je opevano v ljudski pesmi, ki pravi »Zimzelen za klobuk, punt nas reši naj tlačanskih muk«.

Vlasta Mlakar: Rastlina je sveta, od korenin do cveta, 2015

Please follow and like us:
Instagram
Twitter
Visit Us
Follow Me