Ko v rani pomladi pridemo v listnati gozd, v podrasti ugledamo majhen grmiček brez listov, a po njegovih vejicah je vse polno rožnatega cvetja. Omenjeni grmiček je navadni volčin (Daphne […]
Na prostrani barjanski zemlji, ki je v zgodnje pomladnih jutrih še vedno ovita v hladne in skrivnostne meglice, se pozibavajo cvetovi močvirske logarice (Frittilaria meleagris). Čez dan se veselo nastavljajo […]
V slovenskem bajeslovnem izročilu so ohranjene pravljice, ki govorijo o čudodelni zdravilni rastlini z nadnaravno močjo. Stare bajke opisujejo rožo mogoto kot zdravilno rastlino, ki ima silno čarobno moč, da […]
Navadni jetrnik (Hepatica nobilis) je med prvimi pomladnimi cvetkami, ki razveseljujejo srce in oko. Na Slovenskem je znan z mnogimi domačimi imeni (plavica, alečnik, jetrne gumilce, noč in dan, mačka, […]
Čeprav tu in tam še potegnejo mrzli vetrovi, se že lahko veselimo pomladanskih cvetlic, ki vzbujajo hrepenenje po prebujajoči se naravi. Naše kraje spomladi prebujata dva zvončka – mali in […]
Navadna trobentica (Primula vulgaris) ali ključek se na gozdnem parobku razbohoti v pomladnem času in je naša najbolj značilna znanilka pomladi. Ljubka je v svojem rumenilu, vsekakor že od davna […]
Teloh (Helleborus) je rod rastlin, ki uspeva v Evraziji, v njem pa je okoli 20 različnih vrst. V Sloveniji so najbolj razširjen črni teloh (H. niger), ki je dobil ime […]
Pušpanov grm je bil nekoč značilnost vsake slovenske domačije, danes ga gojijo zlasti po parkih, pokopališčih in vrtovih kot okrasno živo mejo. Ljudsko ime tintovje za pušpan (Buxus sempervirens) zgovorno […]
Navadni zimzelen (Vinca minor) ali žingec je ena prvih cvetlic, ki so jo Slovenci prinesli iz gozdnega parobka in jo začeli gojiti na svojih vrtovih za okras že v 16. […]
Navadni brin (Juniperus communis), brina ali brinje, je bil nekoč v ljudski medicini na vrhu seznama zdravilnih rastlin, saj so ga rabili pri zdravljenju več kot sto različnih bolezni. Brin […]
